Socialni vidik javnega naročanja

Razvoj prava javnega naročanja na ravni EU in tudi na nacionalni ravni daje čedalje večjo težo družbenemu (socialnemu, okoljskemu, delovnopravnemu) vidiku javnih naročil. Socialni dejavniki prežemajo celoten proces javnega naročanja, in sicer od postavljanja meril do ugotavljanja sposobnosti, z vključitvijo socialne klavzule, ki jo je prinesel nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), pa je treba te vidike upoštevati tudi pri izvedbi pogodbe o javnem naročilu. Javni organi so največji potrošniki v EU, saj vsako leto porabijo 2,3 bilijona evrov (kar je 19 odstotkov bruto domačega proizvoda EU). S tem ko izbirajo blago in storitve s socialnim, delovnopravnim in okoljskim vidikom, lahko pomembno pripomorejo k uresničevanju lokalnih, nacionalnih in mednarodnih ciljev socialne pravičnosti, trajnosti in vzdržne rasti. Pri čedalje večjem tekmovanju med gospodarskimi subjekti za pridobitev javnega naročila je žal zaznati trend, da se ponudbene cene nižajo tudi na račun kršenja delovnopravnih in socialnih pravic delavcev ter zahtev glede varovanja okolja.